Nahrbtnik karme

Leta 1995, ko sem opazil čudne stvari v svojem stanovanju, v katerem je tudi živel stric kateri ima psihične probleme in celo klical duhove in jih uporabljal. Šel sem na pogovor s Sarvabhavana Prabhujem, kateri se je samo prijel za glavo in je rekel, da bodo to stanovanje morali prečistiti brahmane. No nisem si vedel veliko razlagali teh stvari, sem pa rajši šel malce naokoli po svetu- najprej v Italijo in nato Mayapur. Po Krišnovem aranžmaju sem se v Indiji srečal z ljudmi, ki so imeli znanje o zaščiti pred duhovi, negativnimi stvarmi, magijami itd. Potem, ko sem leta 2004 srečal enega izmed največjih poznavalcev, kateri je bil tudi velik bhakta Narasimhadeva, sem tudi v sanjah dobil sporočilo, da je pod mojih stanovanjem veliko pokopanih trupel. No zato sem naredil par močnih žrtvovanj in situacija se je zboljšala, ker se je takrat tudi stric odselil, ker ni več čutil, da je to stanovanje primerno zanj. Največja zanimivost je bila, ko sem za šalo omenil Ani, ki je zaročenka Akrure, da je pod mojo hišo pokopališče in je ona to videla zaznamovano v gorenjskem muzeju kot keltsko pokopališče iz let 800 pr.n.št do 54 n.št. To mi je bilo zelo zanimivo, kako mi je Krišna preko bhakt, to je Šrila Prabhupadovega učenca 11 let prej povedal, kar se je nato nekaj let zatem pri kopanju plinske napeljave potrdilo. Po približnem izračunu je moralo tu biti pokopanih nekaj deset tisoč trupel. Zanimivo, kako po zakonu karme in višjem aranžmaju Krišne pripelje ljudi na določeno mesto, kjer se potem soočijo z delom svoje karme. Velikokrat se vrnemo na mesto svojih prejšnih delovanj ali pa se samo sreča z ljudmi s katerimi mora oddelati plodove svojih prejšnih delovanj. Velikokrat se paralelno s svojim duhovnim razvojem srečujemo s situacijami, katere so del našega karmičnega nahrtnika in za katerega moramo prevzeti svojo duhovno odgovornost in s pravilnim delovanjem izničiti to karmo. Tako lahko potem odidemo iz tega materijalnega sveta, ki ni naše pravo bivališče.

RAZVIJATI OKUS ZA DUHOVNE STVARI

Duhovni pristop k življenju zahteva postopni razvoj okusa za duhovne aktivnosti. Pravzaprav morali bi povezati vse svoje aktivnosti z duhovnostjo. Sporočilo Bhagavad gite je, da poskušamo na tak ali drugačen način razviti realizacijo, da nam edino delovanje na duhovnem nivoju lahko prinese srečo. To se lahko sliši zelo čudno. Zakaj naj bi morali svoje aktivnosti poduhoviti. Važno je, da delamo, kar nam paše, kar nas veseli in po naši lastni presoji. Na žalost je narava tega sveta minljiva. To nam ni težko razumeti. Vsi okoli nas bodo umrli in mi tudi sami. Naše stanovanje ali hiša, čeprav smo jo obnovili kaže hitro znake propadanja. Vedno moramo obnavljati stvari in jih popravljati dokler ni čas, da jih moramo zavreči. To je narava vseh materijalnih stvari. Duh pa je nasproten, to je nespreminljiv in ni podložen propadanju. Zato v materijalnih aktivnostih nismo nikoli zadovoljni, vedno moramo iskati nekaj novega, nova razmerja, nov avto. Najljubša stvar čez leta postane nezanimiva. Vedno hrepenenje, stremenje, želja in potem, ko stvar dobimo, interes upade dokler ne izgine povsod. Duhovne aktivnosti pa nam lahko dan za dnem dajejo neizmerno zadovoljstvo pa čeprav izgledajo vedno iste. To je velik misterij. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo izgledajo, kot da bi jim oprali možgane. Kot neki vodeni ljudje, ki vedno opravljajo zadovoljni svoje aktivnosti. Kaj je skrivnost temu. Duhovne aktivnosti so usmerjene proti duhu, in tako nahranimo duha z potrebno duhovno hrano. S materijalnimi aktivnostmi bomo pa zadovoljili vse drugo- telo, um, inteligenco, ne pa duha. Duh pa je bistven. Tista naša notranja narava. Če pogledamo jogije v Indiji vidimo, da na materijalnem nivoju nimajo nič, pa so zadovoljni. Po drugi strani se razne filmske zvezde morajo zdraviti proti depresiji. Postopoma bi morali zviševati duhovni nivo našega življenja. Če naš um ne zdrži več kot 5 minut v duhovni atmosferi, potem bo sčasoma prišel na eno uro, par ur, in nato na ves čas. Presenečeni bomo kako bomo z večanjem duhovnih aktivnosti videli, da postajamo zadovoljnejši in tudi se vse naše dolžnosti ravno tako izpolnijo. Ne smemo pa postati neodgovorni. To ni rešitev. Moramo opraviti svoje dolžnosti, po drugi strani pa dodati čim več duhovnosti. Tako bomo postali v izvajanju svojih dolžnosti bolj izvedeni, hitri. Zadovoljni bomo lahko stvari bolj zlahka opravili.

OH, TA REINKARNACIJA

Zanimiva reakcija se mi je 20 let nazaj sprožila, ko sem začel malce brati knjige Šrila Prabhupade. Takrat nisem o Gibanju za Zavest Krišne nič vedel. Od malega me je zanimala duhovnost, yoga, reinkarnacija. Ker v svojem okolju nisem dobil razlage za stvari, katere so se dogajale v meni, sem vedno poskušal dobiti odgovor in razvijal raziskovalni duh. Velikokrat sem sanjal o tem, kako sem živel na drugih koncih. Celo moja teta, ki je bila zapriseženi ateist je imela sanje, da je bila princesa in imela veliko posestev. No, tudi v tem življenju je po denacijonalizaciji dobila kar nekaj nepremičnin. Ko je leta 1992 kupila knjigo Življenje izvira iz življenja, jo sicer ni podrobno brala, je pa utrdila svoje prepričanje, da je velika možnost, da obstaja reinkarnacija. Zelo zanimivi so primeri, ko otroci se spominjajo prejšnih življenj, ali pa ljudje v epilepsiji govorijo jezike, ki jih v tem življenju se niso učili. Od malega sem se zavedal določenih stvari iz prejšnih življenj, na katere pa sem iskal odgovor in nisem imel nikogar, da se z njim pogovorim. Slovenija oziroma Jugoslavija leta 1982 je bila drugačne kot Slovenija leta 2007, ko povsod v knjigarnah najdemo knjige s duhovno temo in opisovanji tudi reinkarnacije. V Šrila Prabhupadovih knjigah sem prvikrat videl potrditev nekaterih svojih doživljajem na katere sem ravno tu dobil odgovor. Še vedno pa se nisem znal razlagati, zakaj obstaja ravno ta inkarnacija, da moram krožiti naokoli po tem svetu v novih in novih indentitetah. Spraševati sem se začel, če dejansko nimam svoje indentitete in vedno samo menjam kot vloge v filmih, ali pa dejansko obstaja zadaj neka pozabljena identiteta. Ravno ta vprašanja velikokrat srečam pri ljudeh, ki se zanimajo za duhovnost. Dejansko vedo, da imajo veliko različnih indentitet. Ni jim pa čisto jasno, ali sploh imajo neko stalno identiteto na katero so pozabili, ali pa so vedno prisiljeni sprejemati različne identitete. Jaz osebno sem vedno imel v sebi željo, da odkrijem svojo večno identiteto in v določeni fazi pubertete sem imel mišljenje, da mora biti iz nekega drugega planeta, kjer ni sprememb. Toda nisem imel predstave niti ne razlage. Ko pa sem bral Šrimad Bhagavat gito se je pred mano zgodilo nekaj nepopisnega. Tako poglobljene razlage materijalne ekistence in razloga za materijalni obstoj nisem zasledil, čeprav sem bral veliko duhovnih knjig od 13 leta. Veliko ljudi išče lažni pobeg iz realnosti z večurnim gledanjem v televizijo, da bi pozabili na realnost, v kateri niso zadovoljni. Na mentalnem nivoju se identificirajo z junaki filmov in nadaljevank ter pasivno gledajo v ekran. Tako se potolažijo in so pripravljeni požreti grenkobo naslednjega dne. Toda razumen človek bo poskušal povezati gledanje televizije z svojim življenjem. Ali ni naše življenje podobno? Neka vloga, ki traja malce več kot povprečen film. Toda tudi ta film našega življenja ima konec in za tem znova nova vloga z drugimi nastopajočimi vlogami. Kar naporno!!! Čeprav je malce naporno se soočiti z to tematiko. Nekdo bi skoraj pomislil, da je to meja norosti, drugi pa pobeg iz realnosti. Toda, če človek z logiko poskuša razumeti stvari potem bo dejansko moral sprejeti določena dejstva. Ta dejstva pa vodijo k določenim spremembam v življenju, katerih pa se bojimo, ker v vseh menjavah identitet poskušamo se okleniti nekih opornih točk, katere pa se v času smrti pokažejo na nekoristne. Vsakdo, ki sprejme človeško obliko, bi se moral soočiti z svojo minljivostjo in poskušal razumeti višji smisel življenja. Ljudje posvetijo cel dan raznim aktivnostim, zakaj ne bi našli čas, da bi poskušali razumeti zakaj je svet minljiv, zakaj srečujemo določene ljudi in se moramo z njimi ločiti ter zakaj imamo idejo, da bomo srečni, čeprav se vedno srečujemo z težavami in porazi.

ČIŠČENJE KARME

Človeško življenje je zelo zanimivo. Velikokrat se začudimo, ko nas karma postavi malce na hladno in se moramo soočiti z posledicami prejšnih življenj. Nekako ne moremo prebiti določenih preprek in ne vidimo poti ven. Vaišnavski ačarja Šrila Višvanatha Čakravarti Thakur opisuje v Madhurja Kadambini, kako se na poti duhovnega življenja srečujemo z plodovi svojih predhodnih dobrih in slabih dejanj v resnici pa so vsi negativni v skladu s tem, kolikor našo pozornost pritegnejo stran od duhovne realnosti. Lahko se srečamo z bogastvom, uspešno službo, slavo, ljubeznijo, itd. katera nam poveča iluzijo, da je ta materijalni svet mesto, kjer bomo postali srečni. Pozabimo celo na to, da je minljivo in celo zelo kratkotrajno. Borih 100 let niti ne doživimo. Po drugi strani se lahko srečamo z svojo slabo karmo, kjer se srečamo z prepiri, preprekami, težavami, dolgovi, razdori, prevarami, razočaranji, izgubami, itd. Tu potem lahko naša pričakovanja doživijo močno razočaranje in zaradi prevelikega tarnanja in depresije tudi ne moremo najti ne časa ne koncentracije za duhovno življenje. Premišljujemo o materijalnih rešitvah za problem. Zelo poučno v tem je primeru sporočilo katerega lahko srečamo v delovanju princa Dhruve. Bil je soočen z zapostavitijo s strani očeta, ki mu ni izkazal ljubezni. Zelo ga je prizadelo, da pa je njegov polbrat bil deležen velike ljubezni. Ko se je z zlomljenim srcem obrnil na svojo mati mu je ta odgovorila, da mu lahko v tej situaciji pomaga le Vsevišnja Božanska Osebnost. Zato je začel izvajati veliko askezo, da bi dosegel stik z Bogom. Iz tega se lahko veliko naučimo. Ne smemo se čuditi, da v naše življenje pridejo težave, ki so plod prejšnih dejanj. Tudi ne smemo pričakovati, da bodo same izginile in, če ne izginijo potem krivimo Boga ali pa izgubimo vero v duhovni proces. Moramo sami sprejeti odgovornost in pospraviti svojo karmično zalogo kot storimo spomladansko čiščenje. Včasih moramo storiti bolj poglobljeno in intenzivno čiščenje in zato prav pride Ekadaši, post na enajsti dan luninega koledarja, ki je kralj vse askeze. Z postom- čim večjo vzdržnostjo od hrane in tudi spanja in posvetivijo dneva duhovnim aktivnosti lahko naredimo velike spremembe v našem življenju. Vedska znanost in proces bhakti yoge dejansko nudita praktične rešitve problemov in poleg tega še popolnost duhovnega življenja.

Vedska kultura ali zahodnja kultura- Zakaj naj bi postali Indijci?

Velikokrat se ljudje čudijo na pripadniki duhovne šole poznane tudi kot Hare Krišna, ker se jim kultura zdi popolnoma drugačna ter preveč indijska. Sicer v eni meri lahko sprejmejo določene vidike kot naprimer nauk o nenasilju, skrbi za druge, duhovni viziji življenja ter duhovno znanje. Po drugi strani pa se težko identificirajo z aspektom duhovnosti kateri se jim zdi preveč indijski ali pa starodobni.
Zahodnja kultura se velikokrat primerja z svobodo mišljenja, materijalnem razvojem, superiorno tehnologijo ter višjim razvojem. Vedska kultura, ki je še vedno prisotna v Indiji pa po eni strani z duhovnim spoštovanjem, znanjem, ki je popolno in prihaja od samospoznanih oseb po drugi pa se gleda, da je na en način zaostala. V vedski kulturi ni prostora za interpretacijo brez samospoznanja ali glede na naše lastne hibe, kot je navada v naši družbi. Kar nas moti odstranimo. Če nam nekaj povzroča slabo vest ali pa nismo sposobni delovati na takem nivoju potem odstranimo to stvar. Zatorej bi morali pogledati kaj je pravilen pristop do te celotne problematike. Obstaja avtoritativen pogled na svete spise v nasprotju z zahodnjim pristopom, da je potrebno vse analizirati, spremeniti v skladu z potrebami trga, lastnega mišljenja in potreb družbe. Tudi pogled, da so ženske v neki meri potrebne zaščite se gleda kot znak zaostalosti. Po eni strani moški delujejo sebično in zato ženske ne morejo sprejeti vodstva človeka kateremu ne morejo zaupati ali ga imeti za vzor. Sveti spisi so v tem pogledu zelo praktični, ker gledajo na psihološko naravo kot tudi duhovno potrebo. Moški ima ego, da stvari vodi. Žena pa vodi stvari s tem, da je moški zadovoljen in potem naredi vse, da bi jo osrečil. Zakonska zveza se sklepa na podlagi skupne vizije življenja ne pa samo na momentanem počutju ter določenem trenutnem stanju. Tako druženje med moškim in žensko je v vedski kulturi zelo omejeno, ker se inteligentno prizna slabosti preveč intimnega druženja. Zato se mora to razumeti v višjem smislu in ne gledati na te stvari kot ostanke zaostale kulture. Duhovna kultura zgaja ljudi v čistem karakterju in nesebičnem delovanju iz višje dolžnosti ter tudi pripravo na delovanje na transcendentalnem nivoju. Tako argument zakaj bi morali enačiti duhovnost ter ureditev svojega privatnega življenja postane popolnoma umestna. Znanje brez delovanja ostane samo miselna ideja, ki nima dejanskega vpliva na naše življenje. S delovanjem dejansko osvojimo to znanje. Velikokrat vidimo, da se v šoli učimo teoretično znanje, ki pa ga v praksi ne znamo uporabiti in zato ga pozabimo. Ravno tako v duhovnosti brez uporabe duhovnega znanja ne moremo znanja razumeti in tudi transcendirati materijalni svet. Tako vedska kultura ne uči zaostalega znanja, ali pa nas poskuša spremeniti v člane indijske kulture. Temveč nas poskuša približati delovanju čiste duhovne duše. Velikokrat pa je to zelo težko sprejeti, ker po eni strani je stara navada železna srajca, po drugi strani je tu družba okoli nas, ki ne sprejema razvoja karakterja kot kazatelja za osvojitev znanja. Zato obstaja prepad med inteligentimi ljudmi, ki so sposobni delovati po drugi strani pa nimajo razvitega karatkerja. Na ta način govorjenje politikov, znanstvenikov in drugih v vodilnih položajih ostaja samo sredstvo za pomiritev ljudi in delovanja za voljo imidža ter socijalnega pritiska. Ne predstavlja pa nujno kvalifikacijo za določen položaj. Inteligenca se tako ne kaže v smeri obračanja besed ter delanja vtisa na druge. Inteligenca predstavlja sposobnost, da oseba svoje znanje uporabi v svojem življenju. Psiholog z lastnim razsutim privatnim življenjem ne bi smel predstavljati osebo, ki lahko pomaga drugim. Zato vedsko znanje povdarja tako zunanje kot notranje delovanje in ne razlikuje materijalnega in duhovnega dela v našem življenju temveč samo celostno delovanje.

TRANSFORMIRANJE PSIHE V DUHOVNOSTI

TEMELJI DUHOVNE TRANSFORMACIJE-

Moramo se zavedati, da vsako dejanje, ki ga opravimo povzroča določene posledice bodisi dobre ali slabe (grešne) oziroma se ne odraža v materijalnem svetu. Tako slabe aktivnosti prinesejo trpljenje, prepreke, težave v prihodnosti in dobre zadovoljstvo ter uspeh. Vse te aktivnosti nas v višjem smislu vežejo v krog materijalnega obstoja, da bi lahko te posledice doživeli. Zato moramo začeti delovati na duhovnem nivoju delovanja, s tem da poskušamo vse svoje aktivnosti preusmeriti na duhovni nivo oziroma jih opustiti, če so temu neprimerne.
Preobrazba navad in karakterja. Velikokrat velja pravilo, da deluj kakor ti paše in poskusi dobiti čim več zadovoljstva zase. Ta pravilo se odraža v različnih odtenkih od zelo sebičnega nivoja, na katerem gledamo samo na svoje zadovoljstvo in se ne oziramo na trpljenje, ki ga povzročamo drugim do tega, da poskušamo zadovoljiti sebe, s tem da zadovoljimo druge, ki nas potem hvalijo. Čeprav oba nivoja skrivata določeno mero sebičnega motiva, vendar se razlikujeta v tem kako ravnamo z drugimi. Duhovna transformacija bi morala vsebovati zavestno spremembo našega mišljenja v smeri, da poskušamo čim bolj zadovoljiti druge, četudi temelji na naši želji, da bi bili cenjeni in tudi cenjeni z strani Vsevišnje Božanske Osebnosti kar je vsekakor pozitivna sprememba v nas. Vendar moramo pri tem dejansko razumeti kaj je najboljše za osebo. Ni vedno to, kar se trenutno zdi najboljše ali ugaja nazorom določene osebe dejansko najboljše. Velikokrat se čez veliko let pokaže, da bi določeni osebi namesto, da smo mu podpirali napačne nazore morali le te odstraniti.
Opazovati moramo svoj karakter in se zavedati, da duhovna transformacija tudi zahteva opustitev vseh negativnih stvari v našem karakterju, ki imajo korenino v tem, da poskušamo izkoriščati ta materijalni svet in ignorirati Vsevišnjo Božansko Osebnost. Ko razumemo ta princip nesebičnega delovanja lahko dejansko razumemo kaj je najboljše za določeno osebo, pa čeprav moramo pri svojem delovanju zatreti svoje negativna čustva, pohlep, jezo, zamero, privoščljivost itd. Tu ni potrebno obiskovati psihološke in druge delavnice, ampak zahteva od nas preprosto iskrenost, da vidimo pri sebi določene napake in sprejmemo mnenje drugih. Duhovna psihologija je psihologije duše v čistem stanju. Stanje duše, ko je pogojena z negativnimi čustvi in škodoželjnimi, sebičnimi primesni je stanje materijalne psihologije. Tako z materijalno psihologijo lahko rešimo samo zelo majhne aspekte, ne moremo pa dejansko rešiti celotnega svojega problema in tudi problemov drugih. Na žalost se ljudje bojijo izgubiti vseh teh negativnih čustev in nakopičene emocijonalne obremenjenosti, ker smatrajo, da je to del njih. Vendar če pomislimo, da svoje stanovanje ne bi celo življenje čistili nepotrebnih stvari in stvari, ki nam ogrožajo naše bivanje kot smeti, umazanijo, itd., potem lahko razumemo, da moramo tudi pospraviti svoj emocijonalni notranji arhiv.

POTREBA PO TRANSFORMACIJI

Življenje človeka je pot na kateri se vedno učimo iz dneva v dan. Kar je bilo naše mišljenje v preteklosti lahko sedaj popolnoma nasprotuje našemu sedanjemu nazoru. Vplivi družbe, okolice, izobraževanja in ekonomskih trendov nam poskušajo ustvariti določeno mnenje, ki je ugodno za določen namen. Želja ekonomske družbe, da naredi ljudi kot popolne potrošnike in sleditelje modnih trendov, je bila po eni strani uspešna. Po drugi strani pa je pustila ljudi, ki se niti ne zavedajo svoje osebne narave. Poskušajo igrati neko vlogo, da bi ustrezali družbi ali pa naredili velik vtis na druge. S tem sta modni trend in naša materijalna posest postala mera s pomočjo katere nam okolica odmeri pomembnost v družbi. Vendar ljudje, ker vidijo, da ne morejo popolnoma uspeti v tem boju za ugled, začnejo čutiti nezadovoljstvo ter čutijo notranjo praznino, ki jo poskušajo zapolniti z večurnim gledanjem televizije, opivanjem, kajenjem, mehaničnim obiskovanjem prireditev, ter v skranjem primeru otopitvijo svojega razuma z drogami. Ego ljudi trpi, ker ne morejo ustreči svoji želji, da bi bili sprejeti, cenjeni in doživeli ugled.

Nesreča ljudi je, da so pozabili na svoje notranje bogastvo in notranje moči. V družbi se pojavljajo ljudje, ki so začeli odkrivati svoje notranje moči v smislu sposobnosti zdravljenja, določenih mističnih sposobnosti ter občutka zadovoljstva katerega še nikoli niso prej občutili. Drugi, ki opazujejo s strani spremembo teh ljudi se čudijo. Vidimo, da 10 let nazaj so bili ljudje, ki se ukvarjajo z bioenergijo, meditacijo, vegetarijanstvom itd gledani kot manjšina ljudi, ki ne vedo kaj početi s svojem življenjem. Toda danes ljudje že na splošno vidijo pozitiven efekt teh aktivnosti.

Vedsko znanje predstavlja pot popolne transformacije iz vseh nivojev in se ukvarja z psihološkimi, čustvenimi kot socijalnimi potrebami ljudi s strani potrebe duše. To predstavlja popolno rešitev za vse težave s katerimi se srečujemo v svojem življenju. Srž tega znanja pa predstavlja duhovno transformacijo, katera je nujno potrebna, saj nas odreši vseh tegob in nas postavi v naravni položaj duše. Številne možnosti transformacije, ki se ukvarjajo z potrebami telesa kot recimo določeni sistemi vaj, ali pa čustveno-emocijonalne, kot recimo psihološke delavnice itd, ter tudi socijalne kot recimo gibanja za bojšo prihodnost, ne bodo imeli uspeha dokler njihovi člani ne bodo naredili duhovne transformacije. Za dušo nenaravno življenje v materijalnem okolju je tisto, ki se odraža v vseh ostalih težavah in neuspešnem iskanju po zadovoljstvu. Znanje Bhagavad gite na zelo strokoven način prikazuje kako postavimo svoje življenje na noge in lahko začnemo živeti v naravnem okolju duše. Transformacija, ki sledi znanje Bhagavad gite ni površinska, katero bomo naredili v enem dnevu, ampak je transformacija, ki zahteva malce dela, vendar so njeni rezultati nad pričakovanjem in zamislijo vseh.

Vsakdo bi moral v svoje življenje dati določen aspekt duhovne transformacije, da bi lahko dosegel uspehe na vseh drugih nivojih. Drugače bo podložen vzponom in padcem, kateri so značilni za načine transformacije, ki ne zadovoljijo duše.